KULTURNE ZNAMENITOSTI
KULTURNE ZNAMENITOSTI
Muzeji in zbirke, Kulturna dediščina, Spomeniki, Zgodovinska dediščina
Cerkvenjak, 2236 Cerkvenjak
Kulturna dediščina so dobrine podedovane iz preteklosti, ki jih skupnost opredeli kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij.
ARHEOLOŠKI PARK »RIMSKO GOMILNO GROBIŠČE V ANŽELOVEM GOZDU V BRENGOVI«
Rimsko gomilno grobišče v Arheološkem parku velja za enega pomembnejših kulturnih spomenikov rimske civilizacije. Grobišče izpred 1800 let obsega 15 gomil, okrogle oblike. O najdbah v gomilah ni podatkov, razen iz ene grobnice v kateri so bili odlomki keramike (ostanki loncev, vrča, skodelice, čaše, skodele na nogi, trinožne skodele) in rimski (bronasti) novec cesarja Hadrijana (odkril jih je dr. Vlado Lorber). Ostanki lončenine pričajo o tem, da je le ta bila nakupljena v Petoviji ali kakšni drugi mestni lončarski delavnici. Pokojnemu so za popotnico dali nekaj predmetov, predvsem pa novec, ki je bil namenjen plačilu brodniku, ki je dušo umrlega popeljal preko reke v podzemni svet.
Pri Arheološkem parku je zgrajen tudi turistični objekt, kjer so razstavljeni lokalni spominki.
CERKEV SV. ANTONA
Cerkev sv. Antona puščavnika se prvič omenja leta 1299 v zvezi s krajem, ki je ime dobil po cerkvi. Sprva je bila to podružnica cerkve Sv. Benedikta in kot takšna se navaja v listini iz leta 1446 in 1460. Cerkev je stala ob zelo pomembni poti iz Gornje Radgone na Ptuj. Začetek arhitekturne zgodovine cerkve je zaznamovala romanika. Širina romanske cerkve, ki je bila zazidana pred letom 1299, je bila enaka širini današnje glavne ladje. Poznogotska župnijska cerkev v Cerkvenjaku je iz let 1516 - 1546, vendar je bila večkrat prezidana, predvsem v poznobaročnem slogu.
Je enoladijska cerkev z masivnim gotskim zvonikom. Gotski vhodni portal ima v prstanu izpisani letnici 1546 in 1828, nad portalom pa izstopata dva kamnita grba, eden s podobo klobučarja, drugi mesarja; oba mojstra sta najverjetneje podprla cerkveno gradnjo. Prva predstavlja leto izgradnje cerkve, druga pa leto predelave oz. prezidave. Njen prezbiterij je enako širok kot ladja. Cerkev odlikuje ubrana notranjščina in bogata oprema, ki zajema štiri oltarje. V letu 2003, se je zaradi posedanja cerkve opravila obnova. Pri prenovi so bile na severni steni glavne ladje, pod prepleskom, najdene freske, uvrščene v obdobje gotske cerkve med leti 1395 - 1400. Naslikani prizori so razvrščeni v tri horizontalne pasove, med seboj povezani z dekorativnimi obrobami. Najlepši prizor fresk je ohranjen in lepo viden na pevskem koru, kjer je prikazano Križanje Jezusa Kristusa. V letu 2015 so prvič zaigrale nove orgle, katere so zamenjala več kot 100 let stare orgle. V novi preobleki je cerkev kraju v ponos.
.JPG.jpg.jpg)
DOPRSNI KIP GENERALA RUDOLFA MAISTRA
Doprsni kip generala Rudolfa Maistra je leta 2014 izdelal priznani kipar in restavrator Viktor Gojkovič in je spomin domačinom, ki so neposredno sodelovali bojih in opomin na čas, ko se je kalila ideja Slovenstva. V današnjem času pa še ena izmed dodatnih spodbud prevzgajanja domoljubja, domovinske zavesti in ohranjanja zgodovinskega spomina na generala Rudolfa Maistra, Slovenca, ki ni samo razmišljal, ampak tudi ukrepal državotvorno kot državnik in strateg, bil odličen slovenski pesnik, ljubitelj knjig in slikar.
HAUZERJEVA ZBIRKA ČEBELNJAKOV
V skupini je šest originalno ohranjenih čebelnjakov, ki so preneseni iz okolice Cerkvenjaka. Vsi so leseni in kriti z opečnimi strehami (štajerski tip s simetrično dvokapnico, gorenjski tip z enokapnico). Ohranjeni so tudi čebelarski predmeti, orodje in pripomočki. Čebelnjaki stojijo v okviru domačije Cogetinci 25, nekaj jih je deponiranih v gospodarskem poslopju.
KAPELE
Zunanja podoba kapel na Slovenskem priča o tem, da smo najprej povzemali gotsko podobo, potem pa so se spreminjale v skladu s posameznimi umetnostno - zgodovinskimi slogi. Kapelice so manjše pozidane stavbe v tlorisu pravokotne, kvadratne ali poligonalne oblike. Od strani so zaprte, sprednja stran pa je povsem odprta in vodi v notranji prostor, največkrat obokan in opremljen s plastiko ali celo manjšim oltarjem. Prostornina kapelice je umerjena po človeku, ker je dostopna. S tem je za razliko od niš ali vdolbin, ki so bile namenjene samo nabožnim podobam, postala človeku tudi bližja. Povsem gladke stene so v nekaterih primerih zamenjane tudi z bogato razčlenjenimi pilastri (stenskimi stebri) in slepimi okni. Celotno zunanjščino zaokrožuje tudi streha, ki ji je dodan majhen zvonik z zvonom. Oblika je torej v vseh ozirih v pomanjšanem merilu posnemala farno cerkev. Na cerkvenjaškem območju najdemo takih kapelic veliko, saj so za Slovenske gorice nadvse značilne.
LESENE RAZPELA - KRIŽI
Podobo cerkvenjaške pokrajine na poseben način dopolnjujejo lesena razpela - po domače križi. Njihovo osnovo predstavlja enostaven lesen križ, na katerem je podoba Križanega, pod njim pa živo obarvan kip Marije, ki moli. Križem so dodani tudi razni krasilni dodatki od strešic do podstavkov. Ljudje so različne svete podobe kot hišna znamenja nameščali tudi v stenske vdolbine na svojih bivališčih. Te naj bi varovale dom in posestvo. Večkrat so bila to tudi romarska znamenja ob znanih romarskih poteh.
MUZEJSKA ZBIRKA FELIKSA RAJHA
Feliks Rajh ima svojo muzejsko zbirko razstavljeno v cerkvenjaški krasotici - Tušakovi domačiji. Pred več kot 20 leti je nastala njegova prva zbirka, ki je obsegala samo nekaj deset predmetov. Leta 2000 se je odločil za nakup Tušakove domačije, saj je njegova zbirka postala pretesna in ni več prostorsko zadostovala njegovim zahtevam. Današnja zbirka obsega kar 800 različnih eksponatov. Tako v zbirki najdemo staro pohištvo, gospodinjske pripomočke in orodje, manjše delovne stroje, glasbila, orožje, fotografije, … Najstarejši primerek sta zagotovo NEOLITSKI sekiri, najdeni v bližnjih Andrencih. Zbirka predstavlja le delček v mozaiku zgodovine in načinu življenja v Cerkvenjaku in okolici.
Predstavitveni video:https://www.youtube.com/watch?v=ACw2GzIg35Y
Kontakt: 041 684 640 (Feliks Rajh)
SKULPTURA OVTARJA
Skulptura Ovtarja je postavljena v središču kraja, kjer kamniti Ovtar varuje potomko več kot štiristo let stare trte - Johanezovo trto. Skulptura je reliefno izklesana iz velike skale slovengroiškega micenskega apnenca.
Ovtar je bil čuvaj vinogradov, sadovnjakov in polj v Slovenskih goricah. Ovtarska služba je bila honorarna in je trajala tri mesece. Pričela se je 15. avgusta in končala 15. novembra. Trimesečno čuvanje je ovtar opravljal neprestano dan in noč.
SPOMENIK NOB
Spomenik je v obliki obeliska in je visok tri metre. Vanj so vklesana imena in kraji padlih domačinov. Odkrit je bil leta 1962. Spomenik stoji v središču Cerkvenjaka, ob kulturnem domu in občinski stavbi.
SPOMENIK PADLIM V PRVI SVETOVNI VOJNI
Značilen kamniti spomenik je posvečen padlim domačinom v prvi svetovni vojni. Datira v prvo polovico 20. stoletja.
Spomenik stoji v središču naselja, vzhodno od župnijske cerkve.
SPOMINSKO OBELEŽJE ZAVEZNIŠKIM LETALCEM NA VANETINI
V času 2. svetovne vojne (1941-1945), med nacistično okupacijo Slovenije, je bilo nad Vanetino, 19. marca 1944 sestreljeno ameriško zavezniško letalo B-24H Liberator, ki se je vračalo iz vojaške misije v Avstriji. Štirimotorni bombnik je pripadal 15. ameriškim vojaškim zračnim silam, 304. poveljstva bombnikov v Cerignoli, znotraj tega pa 454. skupine bombnikov in 736. bombniške eskadrilje, stacionirane v letalski bazi v kraju San Giovanni v južni Italiji.
Posadka tega bombnika B-24H Liberator je štela 10 letalcev in se je imenovala »Petersovo moštvo«. Od tega moštva jih je 6 članov umrlo v razbitinah letala. Preživeli so 4 člani posadke, ki so se rešili s skokom s padalom iz gorečega bombnika. Posmrtne ostanke 6 letalcev so domačini prepeljali in začasno pokopali na cerkvenjaškem pokopališču v t.i. »amerikanski grob«, na katerega so Cerkvenjačani na skrivaj, zaradi nemške okupacije, redno prinašali rože. Po vojni, novembra leta 1947 so posmrtne ostanke ameriških letalcev, ob posredovanju mednarodnega Rdečega križa, najprej prepeljali v Beograd, nato pa na vojaško pokopališče St. Louis v državi Missouri v ZDA.
Spominsko obeležje na Vanetini je bilo postavljeno na pobudo civilnega združenja Slovenskogoriški forum Cerkvenjak, junija 2005 ob 60. obletnici konca 2. svetovne vojne ter s soglasjem svojcev letalcev iz ZDA, ki so tudi prispevali del sredstev za postavitev tega obeležja in spominske table. Istega leta je bila izdana tudi knjižica z naslovom: Zavezniški letalci v cerkvenjaški zgodovini. Veliko sta nam pri ohranjanju spomina na ameriške letalce in raziskovanju tega dogodka, pomagala ga. Donita Morrison Troglio, hči kopilota Donalda S. Morrisona in g. Roland Dobbins, nečak Homer F. Rolanda. Posebna zahvala gre tudi ge. Alojziji Kurnik, ki nam je brezplačno odstopila zemljišče za postavitev obeležja ter s svojim pričevanjem obudila spomin na ta tragičen dogodek na Vanetini pri domačiji Kurnik, na Jožefovo, 19. marca 1944.
STEBRNA IN STEBRASTA ZNAMENJA
Vzor domačim kamnosekom, da so izklesali tako imenovana stebrna in stebrasta znamenja so bili najverjetneje svetilni in pokopališki stebri. Taka kamnita znamenja najdemo na območju vzhodne Štajerske. V Cerkvenjaku je kužno znamenje v Cogetincih z letnico 1529. V njem najdemo primer mešanja dveh slogovnih značilnosti. Celota je izrazito gotska, nekako odhajajoča gotika, ogalni stebriček pa se kaže kot renesančen.
STUDENEC - STÜDENEC Z LESENIM KOLESOM
Tipičen lesen vodnjak "na kolo" je iz druge polovice 19. stoletja. Konstrukcija je lesena in sloni na štirih lesenih stebrih. Streha je dvokapna, nekdaj krita s slamo, danes pa vodnjak prekriva opečnata kritina. Ogromno kolo predstavlja pravi vztrajnik in s tem omogoča dostop do globokega vodnjaka tudi ženskam (črpanje vode je bilo od nekdaj žensko opravilo).
ZIDANA ZNAMENJA
Med zidanimi znamenji smo najprej omenili slopasta ali slopna znamenja. Tako so poimenovana predvsem zato, ker imajo obliko štiristranega zidanega slopa. Ko je trup in od njega ločen nastavek različno širok, ga lahko poimenujemo slopasti, saj je slopu le bolja ali manj podoben. Vsa slopna in slopasta znamenja veliko težje slogovno pa tudi časovno opredeljujemo kot kamnita. Na cerkvenjaškem območju štejemo za tako znamenje slopastega tipa kužno znamenje v Čagoni (1641), saj naj bi nastalo na mestu, kjer so pokopavali umrle za črno kugo; to pa naj bi bilo ločeno od pokopališča pri cerkvi. Objekt uvrščamo med poznobaročna slopna znamenja, saj je njegova oblika enaka štiristranemu zidanemu stolpu.
STEBRNA IN STEBRASTA ZNAMENJA
Vzor domačim kamnosekom, da so izklesali tako imenovana stebrna in stebrasta znamenja so bili najverjetneje svetilni in pokopališki stebri. Taka kamnita znamenja najdemo na območju vzhodne Štajerske. V Cerkvenjaku je kužno znamenje v Cogetincih z letnico 1529. V njem najdemo primer mešanja dveh slogovnih značilnosti. Celota je izrazito gotska, nekako odhajajoča gotika, ogalni stebriček pa se kaže kot renesančen.
STUDENEC - STÜDENEC Z LESENIM KOLESOM
Tipičen lesen vodnjak "na kolo" je iz druge polovice 19. stoletja. Konstrukcija je lesena in sloni na štirih lesenih stebrih. Streha je dvokapna, nekdaj krita s slamo, danes pa vodnjak prekriva opečnata kritina. Ogromno kolo predstavlja pravi vztrajnik in s tem omogoča dostop do globokega vodnjaka tudi ženskam (črpanje vode je bilo od nekdaj žensko opravilo).
ZIDANA ZNAMENJA
Med zidanimi znamenji smo najprej omenili slopasta ali slopna znamenja. Tako so poimenovana predvsem zato, ker imajo obliko štiristranega zidanega slopa. Ko je trup in od njega ločen nastavek različno širok, ga lahko poimenujemo slopasti, saj je slopu le bolja ali manj podoben. Vsa slopna in slopasta znamenja veliko težje slogovno pa tudi časovno opredeljujemo kot kamnita. Na cerkvenjaškem območju štejemo za tako znamenje slopastega tipa kužno znamenje v Čagoni (1641), saj naj bi nastalo na mestu, kjer so pokopavali umrle za črno kugo; to pa naj bi bilo ločeno od pokopališča pri cerkvi. Objekt uvrščamo med poznobaročna slopna znamenja, saj je njegova oblika enaka štiristranemu zidanemu stolpu.
Poseb
no skupino znamenj, ki so nastajala v nekaterih predelih Slovenije že veliko pred prihodom baroka, je zaznamovala manjša ali večja vdolbina, imenovana niša. Z njim se je v 18. stol. vedno bolj uveljavljala sprednja stran znamenj. Poprej skromna niša je postajala vedno večja in izrazitejša. Ta stenska vdolbina je služila, da so v njo postavljali svete podobe, v nekaterih primerih pa kar cele oltarje. Svojo popolno obliko pa zapolnjujejo s strešicami, pokritimi s strešno opeko. Že v samem središču Cerkvenjaka najdemo popoln preimerek takšnega znamenja z letnico 1752 imenovanega Jahanez. Sprednjo stensko vdolbino namreč bogati lesena plastika popularnega svetnika sv. Janeza Nepomuka.
V to skupino znamenj spad tudi znamenje v Cogetincih, ki ga imenujemo Granata. Po zunanji obliki je podobno prejšnjemu, č
eprav ima še stranski vdolbini. Sprednja pa tudi obe stranski vdolbini, je figuralno poslikana v fresko tehniki. Pred znamenje stoji prinešena granata, po kateri je celotno znamenje dobilo ime. Izvira iz časa prve svetovne vojne in je bilo postavljeno okrog leta 1920 v zahvalo za srečno vrnitev z bojnega polja.
ZNAMENJA S KIPI
Znamenje v Brengovi spada med znamenja s kipi, ki jih uvrščamo v 17. stol., ko tudi že zasledimo prve pojavne oblike baroka. Ustvarjen je bil popolnoma nov tip znamenja, pri katerem se zlasti uveljavla samostojna plastika - kip, ki je postavljen na visokem kamnitem stebru. Taka znamenja najdemo večinoma kot sestavni del mestnih trgov. Na podeželju je takih primerov manj, vseeno pa lahko omenimo že omenjeno novejše znamenje v Brengovi, nastalo leta 1918. Vrh tega znamenja zaznamuje kamnita plastika Sv. Janeza.
