V osrčju Slovenskih goric, na gričevnatem svetu med rekama Pesnico in Ščavnico se razprostira Občina Cerkvenjak. Sestavlja jo 15 naselij in zaselkov, med katerimi izstopa občinsko središče Cerkvenjak. Kraj odlikuje ugodna prometna lega v smeri proti Lenartu, Ptuju, Ljutomeru in Gornji Radgoni. V občini živi 2045 prebivalcev na površini 24,5 km2 . Cerkvenjak je upravno, gospodarsko, izobraževalno in kulturno središče širšega območja. Ime je kraj dobil po cerkvi, ki je tu stala že ob koncu 13. stoletja.
	Občina Cerkvenjak je bila z zakonom uveljavljena 22. novembra 1998 v jugozahodnem delu nekdanje lenarške občine, na območju katere so nastale štiri nove. Pri nastanku nove enote lokalne samouprave ni bil zanemarljiv tudi dosedanji zgodovinski razvoj na področju politično - teritorialne razdelitve. Čeprav nastanek županij in kasneje župnij sodi v že bolj odmaknjeno zgodovinsko preteklost, so se njihovi sledovi v upravnih delitvah namreč ohranjali vse do najnovejšega časa; tako tudi pri nastanku Občine Cerkvenjak.

Najpomembnejše gospodarske panoge:

- gradbeništvo
- proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov
- gostinstvo
- trgovina
- popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe
- gozdarstvo

Pogoje za razvoj novih manjših podjetij zagotavlja tudi občina s finančno pomočjo iz občinskega proračuna, s pripravo različnih razvojnih programov ter s prijavami na različne državne razpise.

Kmetijstvo v občini Cerkvenjak

V občini Cerkvenjak je 321 kmečkih gospodarstev. Povprečna velikost le teh skupaj z gozdno posestjo znaša 5 ha. V Cerkvenjaških goricah je prevladovala polikulturna rastlinska proizvodnja, ob naslonitvi nanjo pa se je razvila tudi živinoreja. Ob celovitnem pogledu na kmetijsko proizvodnjo v zadnjem nekaj desetletnem obdobju pa je bila živinoreja glavna usmeritev in gibalo kmetijstva na tem območju. Sadovnjakom gospodarstva namenjajo le 75 ha ali 6,2% kmetijskih zemljišč, vinogradom pa le 3,2% površin.